arrive quietly

Dunja Kukovec

Ob razstavi v Galeriji Domžale, 2006

Eno se razcepi na dvoje in strast do realnega*

Nujno je, da ohranjaš motivacijo še dolgo potem, ko sta začetna energija in entuziazem že pošla. [Wyatt Woodsmall]

Grafike Catherine Zavodnik so abstraktne, vendar zaživijo pred nami. Izražajo nestabilnost in fluidnost, z naslovi pa dobivajo pomene. Metaforicno naslavljanje del govori o prenesenih pomenih in prispodobah, vendar pa vsebina ni dokončna in ostaja odprta. Če metafora tvori v lingvistiki nove pomene, tudi v vizualnem izraža odskok v svobodo razmišljanja - je križno mapiranje med seboj navidezno nepovezanih predmetov ali stvari. Na grafikah ni prenesenih ali simbolnih pomenov; na nivoju likovnega, ki je abstrakten - grafike dobijo dodano pomensko vrednost s pomočjo naslova, s katerim nas avtorica usmeri v sfero imaginarnega. Dopušča nam, da sami dodajamo in odvzemamo vsebine, da gradimo zgodbe in premagamo estetsko navdušenost nad obliko.
Videnje grafik je vedno znova drugačno in ni pogled na vse, kar nam je dano, saj ob gledanju spoznavamo, kako mislimo, povezujemo in sklepamo. Pogled ostane v prostoru, mi pa odnesemo delček zgodbe in asociacij s seboj.
Nekatere grafike govorijo o ljubezni, druge o Zemlji. S prvimi obuja čustva in čutenje, ko s partikularnim vizualnim raziskovanjem hote ali nehote zagledamo figure in ostale zaznavne nadrobnosti; medtem ko z drugimi nagovarja k univerzalnemu raziskovanju totalnih oblik barvnih plasti in grafičnih odtisov.
Poznamo večne zgodbe in prioritetna razmišljanja. Ljubezen je ena takih zgodb, ki prav tako kot umetnost nima končnih pomenov ali odgovorov in se spreminja skozi čas. V postindustrijskem času so razmerja v ljubezni preživela življenje samo in se omejila na zgodbe med vpleteni. Zaljubljamo se v istospolne, v predmete, v sebe, v dvoje, v eno in mnogo, v resnicno in neresnično. V ljubezni ni več dveh, ampak si eden, ki si razcepljen na dvoje ali še več. Vsaka želja vsebuje željo biti na mestu drugega spola, kot pravi Alain Badiou, in nadaljuje, da je vsaka fiksacija kontaminirana s svojim nasprotjem. 
Vsi želimo biti vse in različni načini življenja so to, za kar smo se borili. Rastemo skupaj ali narazen. Socialno ekonomske razmere in dokoncni pomeni niso vec konteksti, ki bi doloèali življenje ljubezenskega dueta ali družine. Družina je smisel, vendar ni vec osnovna družbena enota, ampak komoditeta in predstavlja le enega od načinov življenja. Vsaj tako je v stari Evropi in njenih kulturno-ekonomskih derivatih. Drugje je še vedno drugače. Tam tudi ni enakosti med spoloma ali otroških pravic. A potrebno se je zavedati, da čisto zares ni vec ne dobrih ne slabih prostorov. Tudi dober prostor je lahko slab, in slab prostor je lahko dober. Zemlje, ki si jo delimo, nismo sprejeli, ampak jo skušamo spremeniti. 

Razumevanje grafik, katerih naslovi se nanašajo na element Zemlje, je razpeto med resničnostjo in halucinacijo. Mandala je skrivna poezija, ki jo nosi sleherni vzorec ali struktura. Tako kot pri Rorschachovih testih, tudi ob gledanju grafik ne moremo govoriti samo o domišljiji, ampak predvsem o percepciji in apercepciji. Da bi z Rorschachovimi testi prikazali neke rezultate, morajo imeti slike vnaprej določen pomen. Pomen lahko določi samo terapevt in sicer tako, da tudi sam naredi test. Vsak rezultat ni samo projekcija oz. percepcija pacienta, ampak je tudi terapevtova projekcija na pacientovo percepcijo. Priti mora nekdo tretji, pri čemer pa tudi on izhaja iz lastnih interpretacij nekega vzorca, kar pomeni, da proces evalvacije in re-evalvacije lahko traja neskončno.
Zavodnikine grafike bo torej vsak videl drugače. In ob njih bo vsak čutil drugače. So prepolne detajlov, subtilnih struktur in tenkočutnih barvnih odtisov. So oblika, ki ostaja tam in takrat, in so pomen, ki se pretaka iz tukaj in zdaj, v bo in drugje.

Dunja Kukovec
april 2006
............................................................ .........................................................
To delo je licencirano s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod
enakimi pogoji 2.5 Slovenia licenco. Podrobnosti o licenci na creativecommons.si
............................................................ ..........................................................

Viri:
Badiou, A., Dvajseto stoletje, Ljubljana, 2005.
Garb, H. N., Lilienfeld S. O., Nezworski T. M., Wood, J., The Rorschach Inkblot Test, Fortune Tellers, and Cold Reading, 2003, http://www.csicop.org/si/2003-07/rorschach.html
Metaphor? Language to Change Our World, 2005, http://www.jasonmahoney.com/metaphor/
*Naslov povzet po poglavju v knjigi Badiou A., Dvajseto stoletje, Ljubljana, 2005., str. 79